 |
AK Vertikala
Forum alpinističnega kluba Vertikala
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
klemen-k
Administrator foruma
Pridružen/-a: 22.12. 2006, 00:46
Prispevkov: 347
|
 Objavljeno: 19 Mar 2010 19:10 Naslov sporočila: Sončno obsevanje v hribih v različnih mesecih |
 |
|
Količina sončnega obsevanja v hribih je sploh v zimskem času zelo odvisna od orientacije pobočja, višine sonca (torej od meseca) in ure. Sploh je to pomembno ker sneg dobiva energijo predvsem od sonca. Sicer je sneg bel in dobro odbija vidno svetlobo, vendar je pol energije sončne svetlobe v infrardečem delu spektra, v katerem pa je sneg skoraj črn- kar pomeni da absorbira praktično vso infrardečo svetlobo.
Zato je zelo pomembno če sonce na sneg sveti oz. če je sneg v senci. Če sonce snegu dovaja energijo se sneg hitro predeluje, plastovitost snega se zmanjšuje in snežna odeja se hitro stabilizira (če se seveda ne segreje toliko da vse skupaj spolzi navzdol kot plaz južnega snega). V senci sneg ne dobiva skoraj nobene energije (sploh pri temperaturah pod ničlo in v suhem ozračju) Tam se sneg ne predeluje in če greste zdajle kopat na S strmem pobočju boste našli še vse plasti od novega leta naprej!
Pa si poglejmo nekaj številk:
21.decembra je dan najkrajši in sonce najnižje. Opoldne ga vidimo pod kotom 21 stopinj. Opoldne sveti sonce pravokotno na J orientirana pobočja, ki imajo naklon 69 stopinj. To sonce je v hribih močno in ker sveti pravokotno dovaja na kvadratni meter več energije kot vroče julijsko sonce na ravnino. Infrardeča energija, ki jo dovede na višini 2000m sonce, ko pada pravokotno na pobočje je ogromna in zadošča za raztalitev 6.7 kg snega na kvadratni meter v eni uri. (to je približno 1.5 cm snega na uro). Zato se Južne stene tako hitro posušijo.... Situacija je decembra povsem drugačna na severnih pobočjih: Na vsa S pobočja, ki so strmejša od 21 stopinj (ali pod strmejšim kotom vidijo greben) sonce 21.12. sploh ne posije... Sneg s sevanjem ne dobi nobene energije pač pa jo samo izgublja (sploh v jasnih nočeh) Tu so idealni pogoji za nastanek šibkih plasti in plazov (na vseh pobočjih ki so strmejša od 21 stopinj pač), Plazovna nevarnost pa se na teh pobočjih zelo dolgo obdrži.
21.3. je pomemben dan. Takrat so pri nas pravokotno osončene J površine z naklonom 44 stopinj. Na strmih južnih flankah je torej v tem času treba zelo pohiteti saj so na zelo hudem udaru sončne pripeke. Pomemben je pa ta dan še bolj zato, ker dobijo na severu nekaj sonca vsa pobočja, ki so položnejša od 46 stopinj. Torej, od tega datuma naprej so vsaj del dneva (sicer pod šibkimi koti) osončena pobočja, ki so najbolj nevarna za plaz (torej približno 30-46). Zato se začnejo nekako z začetkom pomladi v naši hribih tudi pomladne razmere ko se sneg hitreje predeluje in plazovna nevarnost ni tako vztrajna.
Seveda je drugače v drugih zemljepisnih legah. V Peruju naprimer so gore skoraj na ekvatorju, zato tudi ko je sonce najnižje (21.junij) ga še vedno vidimo pod kotom 32 stopinj in so obsijane vse flanke, razen na J obrnjene in strmejše od 58 stopinj, to pa že niso več flanke pač pa kar stene...
Kaj pa 21.6. Takrat najbolj pripeka na položna južna pobočja z nagibom 23 stopinj, če pa išete celodnevno senco, mora imeti severna stena nagib vsaj 67 stopinj  |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
