klemen-k
Administrator foruma
Pridružen/-a: 22.12. 2006, 00:46
Prispevkov: 347
|
 Objavljeno: 13 Okt 2008 10:08 Naslov sporočila: Greben Mlinaric, 12.10.2008 |
 |
|
Pa je padla elitna jesenska tura. Tista pravljična, med zlatimi macesni, v se pripekajočem soncku, z mehkim listjem pod gojzarji... Vse to nama je poklonil greben Mlinaric in se precej vec.
Ujela sva tisti-najlepsi jesenski dan, ko so bili macesni ravno na visku svoje pozlačenosti. Sonce je sijalo brezhibno od jutra do vecera in na vsakem strclju grebena se je bilo potrebno posonciti. Divji greben med dolinama Vrat in Kota je bil osamljen in le sem ter tja se je zaslisal kak glas iz Kota ali Vrat. Ja hribi so si oddahnili od mnozicnega obiska in se zavili v tisto prijetno tisino: Pripravljeni so na zimo in le se cakajo posiljke snega (Upam, da me zgoraj slisijo)
Greben mlinaric je pa res obljubljen pohod za uzivace. Brezpotja sicer ni vec, vendar mislim, da mu izsekano rusje le se doda k atraktivnosti. Glede na vpisno knjigo pride v ta konec kakih 20-30 ljudi na leto. Torej je vse skupaj se precej nedotaknjeno. Grebenske stozce obiras v obcasnem plezanju gori, doli, po polickah mimo strcljev in ko te ob tem greje soncek, ter nepozabne tisocere barve v Vratih in Kotu si kar razocaran, ko prides do zadnje, Pozgane Mlinarice.
Pot sicer ni popolnoma nedolzno perje. Vrvi, ki sem jo vlacil s sabo sicer nisva rabila, je pa nekaj odsekov cisto spodobnih, predvsem pa je ob izpostavljenosti kar dobro paziti na vsak korak in morebitno zatikanje ob rusevje. Iz Kota krenes po res lepi lovsi stezici, ki pripelje preko enega krasnega razglednega pomola nad kotom na greben. Mimogrede skočiš še na Požar in do tu je sama milina z listjem prekritih potk, od tu naprej pa je tehnično bolj zahtevno.
Za sestop sva uporabila kar isto grebensko pot po kateri sva prišla že gor. Krivo je bilo več faktorjev. S tem sva si pac podaljsala uzivanje na soncu, saj bi spust v dolino na katerokoli stran pomenil senco. Sestop po PP v vrata je sicer enostaven, vendar je bil avto v Kotu. Sestop po PP v Kot me je mikal... Ob malce pomankljivi pripravi na turo si po pogledu v globel v katero se s skrbine PP spusca v Kot in po tem ko sem v spomin priklical, da je to menda najtežji del PP (opisa pa seveda nisem imel s sabo) sva se permislila... Kdaj drugic pac.
Sicer pa: Zelo priporocljiva turca, dovolj divja, da ni nic dolgcajt in predvsem neverjetno lepa, sploh v tem nepoletnem casu ob soncnem dnevu... Pa se to: Takih pogledov na Vrata, Kot in na gore nad Vrati (Od Kukove špice do Stenarja) in na Rjavino na drugi strani ne boste imeli od nikjer drugje.
 |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
