 |
AK Vertikala
Forum alpinističnega kluba Vertikala
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
klemen-k
Administrator foruma
Pridružen/-a: 22.12. 2006, 00:46
Prispevkov: 347
|
 Objavljeno: 24 Mar 2010 21:01 Naslov sporočila: Sidrišča v snegu |
 |
|
V premislek in debato, Objavljam zato, ker se mi zdi da se bo tudi tu moralo nekaj spremeniti v našem delu, razmišljanju in uporabi. Osnova je članek v referenčni "bergfuehrer" reviji. Verjetno ne moremo več imeti slovenske alpinistične tehnike, pa avstrijske pa nemške... Živimo v isti državi, z vedno bolj istim pravnim sistemom... Sploh pa gre za stvari, kjer gre za varnost. In vsaj o odpravi "stoječega" cepina za sidrišče bi razmislil preden ga kje uporabim.
Sidrišča v snegu
Po Walter Wurtl, Berg und Steigen, 1/05 in ostalih virih.
Kaj imajo skupnega Taschhorn, Zuckerhutl, Aiguille Verte, Dom, Similaun, Grossglockner, Marmolada in Jungfrau? Povsod so pogoste nesreče zdrsa celih navez z dramatičnimi posledicami. Simultana hoja v navezi brez varovanja predstavlja enormen riziko! Alternative sta le dve: Iti nenavezan ali pa varovati s pomočjo dobrega sidrišča!
Opomba: Treba je vedeti, da sem ta stavek dobesedno prevedel iz zgoraj omenjene revije, ki se smatra za merodajno tehnično revijo na področju alpinizma in gorskega vodništva in jo kot refernčno uporabljajo tudi sodišča pri svojih odločitvah. Če zapišejo da je nekaj enormen ali nesprejemljiv rizik pomeni, da če se ob tem zgodi nesreča po domače povedano nimate šans na sodišču če ste vodja naveze.
In vseeno pogosto vidimo »naveze«, ki simultano brez varovanja in sidrišča napredujejo po strmih pobočjih brez izteka ali po izpostavljenih grebenih. Pogosto se taki »vodniki« celo nasmihajo pravim vodnikom, ki spuščajo kliente po strmih pobočjih s pomočjo sidrišča.
Treba je vedeti, da so meritve na terenu pokazale nekaj neljubih resnic: Če zdrsne eden v taki navezi zadostuje zato, da podre drugega člana naveze (ali več njih) sunek sile 40-400N (4-40kg ali za primerjavo sunek vetra z okoli 100 km/h), odvisno od tega v katerem delu koraka je drugi. Te sile so zanemarljive- primerljive teži nahrbtnika, ne pa teži soplezalca, kaj šele, če pride ob tem do minimalnega sunka zaradi padca. Še enkrat staro zlato pravilo: Če si navezan- varuj!, Izjema je seveda dovolj položen ledenik, pokrit s snegom (ne goli led!)!
Snežni pogoji
So odločilen faktor, o katerem morate razmisliti preden delate sidrišče v snegu. V močnem trdem, poledenelem, zbitem in predelanem snegu bo sidrišče hitro trdno. V nepredelanem puhcu ni možna izdelava nobenega sidrišča. Vse ostalo je vmes. V nobenem primeru pa sidrišče v snegu ne more doseči predvidljivosti in moči sidrišč v skali ali ledu! V vsakem primeru pa je sprejemljivo le sidrišče T kot univerzalno sidrišče.
Opomba: Zopet nemški vir o katerem velja razmisliti: Sidrišča tipa pokončnega cepina kot se še vedno uči v slovenski alpinistični šoli so prepovedana za varovanje napredujočega, za varovanje drugega pa le z modifikacijami. Več o tem kasneje. Pokončni cepin je tudi v zelo trdem snegu zelo slabo sidrišče, že zaradi velikih obremenitev ratišča cepina.
Oprema
Seveda se uporablja to, kar imate s sabo na turi. Seveda bo zelo težko delati sidrišče ob reševanju situacije padca v ledeniško razpoko, če boste imeli le pohodne palice ali pa če boste morali na strmi vesini izdelovati sidrišče in imeli v rokah le zelo ukrivljene plezalne cepine. Na to je treba misliti pri izbiri opreme za turo- Ostalo se smatra kot malomarnost.
Sile pri reševanju iz ledeniške razpoke
Pri reševanju iz ledeniške razpoke s škripcem pridejo na sidrišče sile do 1,5 kN (150kg). Seveda mora imeti sidrišče precej varnostne rezerve, saj lahko med reševanjem pade v razpoko tudi reševalec, kar povzroči precej višje sile.
Sile na varovališče
Ker so hitrosti padcev po trdih snežnih pobočjih primerljive hitrostim pri prostem padu. (Nekateri to veste, drugi verjemite tabelam: če je položno pobočje poledenelo (20 stopinj naklona) boste pridobivali hitrost skoraj tako hitro kot pri prostem padu- po 1s boste imeli brez ustavljanja 96% hitrosti, ki bi jo imeli pri prostem padu!!!!
Sidrišče bi torej moralo izpolniti enake varnostne zahteve kot sidrišče v skali ali ledu: 15 kN za neposreden padec v sidrišče na UIAA dinamični vrvi, to je seveda zelo daleč od mogočega, saj tega ne zdrži nobeno ratišče cepina. Sicer pa so seveda sile na sidrišče odvisne od načina varovanja. Polbičev vozel da silo približno 4 kN, če je vrv zmrznjena pa še več.
Napredovanje in vmesna varovanja
Med napredovanjem morajo vmesna varovanja zdržati vsaj 8 kN. Tega ne zdrži nobeno snežno vmesno varovanje. Iz tega sledi jasno to, kar trdi že Bele: Na Snežni flanki napreduješ od sidrišča (nujno T sidrišče) s krajšim raztežajem do naslednjega sidrišča. Če najdeš led ali skalo ju izkoristi za izdelavo pravega sidrišča! Vmesno varovanje v snegu je še posebej problematično zaradi naslednjega razloga: Sidrišče vedno deluje navzdol, navzgor se zelo hitro izpuli. Če vmesno varovanje zadrži ravno dovolj, da iz sidrišča dvigne varujočega, potem pa se pri napenjanju vrvi dokončno iztrga (zelo verjetno) bo seveda to usodno za celotno navezo!
Praksa
Najpogosteje se vzpenja po snežnih pobočjih brez varovanja, če gre za enakovredno navezo. Če je v navezi eden močnejši, napreduje izključno on nevarovan in potem od zgoraj statično varuje drugega v navezi. Drugi v navezi je med napredovanjem prvega varovan s samovarovanjem v sidrišču. Skrbi le za to da se vrv ne zatakne.
Drugi v navezi
Sile med padcem drugega v navezi so seveda dramatično manjše in ponavadi ostanejo manjše od 1 kN. Seveda je hitro drugače, če se varuje tri »druge« na eni vrvi, sploh če so med njimi nenapeti deli vrvi. Potem sile hitro dosežejo 3-4 kN, ki so mejne vrednosti najboljših sidrišč v snegu.
Sestop
Ker so ob spuščanju s sidrišča ali spustu ob vrvi sile na sidrišče praviloma pod 1 kN (100kg) na osebo, je to najbolj smiselno in varno „varovanje“ na sestopu. S kolikortoliko rutine je skupina na sestopu krajših strmih odsekov (do 50m) celo hitrejša s spustom ob vrvi kot pa s prestrašenim nabijanjem derez v breg.
Zmanjšanje obremenitve sidrišča z varovanjem na telo
Opisali smo že, da sidrišča v snegu enostavno nimajo varnostne rezerve in zdržijo zelo omejene sile. Zato je varovanje na telo zahteva ob oporabi sidrišč v snegu. Izjema (bomo opisali kasneje) je lahko statično varovanje drugega v navezi, varovanje prvega mora biti obvezno na telo, saj le s tem, da večino sile ustavljanja damo s svojim telesom lahko kompenziramo odsotnost varnostne rezerve sidrišča. Letos smo dinamično varovanje posebej vadili na tečaju. Na začetku ustavljanja mora biti vrv praktično prosta in sploh ne sme biti sunka, šele potem „zapiramo“ varovanje do maksimalne sile, ki je še možna v danih pogojih. Seveda je azto zelo pomemben naš položaj. Dobro moramo vkopano sedeti ali vkopano stati.
Tipi sidrišč
Sidrišče T
Sidrišče T (ali dead man oz. Zakopan cepin) je gotovo najmočnejše sidrišče v snegu. 
To je tudi edino sidrišče ki se lahko uporablja za varovanje napredujočega v navezi
Če je sneg zelo rahel, je potrebno zakopati večji predmet, naprimer smuči. Izdelavo poznamo. Skopljemo jarek pravokotno na smer sunka, okoli 10 cm širokega in 30-90 cm globokega, slabši ko je sneg, globlji mora biti jarek! Po potrebi je potrebno sneg predhodno še utrditi. Naknadno izkopljemo še jarek za najlonski trak v smeri potega. Pri izkopu tega jarka je potrebno paziti da ne poškodujemo snega okoli in s tem šibimo sidrišča. V težišču ratišča cepina pritrdimo čimdaljši najlonski trak s kavbojskim ali bičevim vozlom. V Jarek položimo cepin z oklom navzdol (rahlo v smeri potega). Cepin zakopljemo in sneg zatlačimo a samo od zadaj! Nikakor ne tlačimo snega pred cepinom!!!! S tem namreč porušimo strukturo snega in zmanjšamo moč sidrišča. V primeru uporabe smuči mora biti jarek večji in ga ponavadi izkopljemo z lopato. Seveda lahko zakopljemo tudi nahrbtnik, vejo ali kak drug predmet, seveda pa mora biti mehansko dovolj trden da ga sila padca ne prelomi in dovolj velik, da porazdeli silo na čimvečji volumen snega. Varuje nas namreč teža snega, na katerega sidrišče porazdeli pritiske. Omeniti je potrebno še moč ratišča cepina. Ratišče naj bo za izdelavo sidrišč kategorije T, saj v tem primeru zdrži 3,5 kN, klasično B ratišče zdrži le 2.5kN, videli smo že, da je to precej manj kot so pričakovane zavorne sile ob padcu! Testi so pokazali, da v praksi ratišče T pri sidrišču T zdrži 3-5 kN.
Kje je najboljši položaj varujočega? Testi so pokazali, da mora biti varujoči vsaj 1 m, idealno pa 1,5 m (ali več) po sidriščem. Le v tem primeru ne pride do zmanjševanja moči sidrišča, saj obreminimo maksimalni volumen snega!
Kaj pa redunanca sidrišč?
Testi so bili zopet malo presenetljivi glede na znanje doslej. Sidrišča T zabadanje dodatnega cepina vertikalno pred ležeči cepin sidrišče ne ojača kakor smo mislili doslej! Nasprotno, zaradi poleganja prednjega cepina sidrišče tako ošibimo. Če imamo dva cepina lahko močno sidrišče naredimo tako da naredimo dve T sidrišči dovolj narazen in ju povežemo.
[url=alpineclub.org.nz/system/files/Snow_Anchor_Report_2005.pdf]Več tukaj.[/url]
Klasično sidrišče z vertikalnim cepinom v trdem snegu
Uporablja se še vedno splošno, vendar je njegova trdnost izjemno slaba. Veliko kandidatom za gorske vodnike se je namreč na izpitu, ko se res potrudijo z izdelavo, izpulil sredi manevrov. Problem je v tem kako je obremenjen sneg, verjetno tale slika pove vse:
 . Problem je, da je v tem primeru sneg obremenjen s polno silo padca na zelo majhnem področju ob površini snega, celotna sila na cepin ali snežno sabljo pa je zaradi porazdelitev navorov celo bistveno večja kot sama sila padca. Sneg je material, ki popusti pod sunkovitim velikim pritiskom katastrofično/ torej naenkrat in zato ob hitrem sunku tako varovalo „izstreli“ iz snega. Kar predstavljajte si, koliko upora nudi sneg udarcu kladiva... Prednost tega sidrišča ostaja preprosta in hitra izdelava, zato so razvili razne modifikacije, ki so bolj varne, a še vedno le za varovanje drugega v navezi.
modificirano sidrišče s stoječim cepinom
Izboljšava je v tem, da varujemo precej na telo in na noge med sedenjem in da s sedenjem na cepinu preprečujemo, da bi cepin potegnilo iz snega. Priprava je lahko tako hitra kot s samim cepinom in je razvidna s slik:
Na kratko: Cepin zapičimo do konca, Pod glavo pripnemo nanj s kavbojskim vozlom krajši najlonski trak (60cm), sedemo na cepin, vkopljemo noge in drugi konec traku vpnemo z vponko z matico v delovno zanko plezalnega pasu. Na trak pripnemo vponko z matico kot pri starem drsnem sidrišču z izravnavo in iz nje varujemo drugega preko polbičevega vozla.
Abalakov „Firnschlinge“
Pri nas nepoznana metoda. Kupiti se da jekleno žico, ki jo zlahka nastavimo na cepin in prenese obremintev z glave cepina na njegovo sredino. Podobno je varovanje s snežno sabljo, ki je vstavljena pod pravim kotom in ima na sredini pripeto jekleno žico (ali močnejšo pomožno vrvico), več o tem tukaj.
zapičene smuči
Obe smuči z repi zapičimo do vezi. Pazimo da so na zadostni medsebojni razdalji. Okoli napeljemo trak in ga zvežemo v sidriščno zanko (kot za spust), Pazimo, da so robniki obrnjeni navzdol (da ne prerežejo traku).
Zaključek
Pogosto se precenjuje koliko časa traja izdelava dobrega sidrišča v snegu in se zato to opušča. Vendar se da z nekaj vaje v 5 minutah izdelati dobro sidrišče T. Ker gre ponavadi na turah le za nekaj raztežajev je poraba časa glede na to koliko varnosti pridobimo minimalna! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
klemen-k
Administrator foruma
Pridružen/-a: 22.12. 2006, 00:46
Prispevkov: 347
|
| Objavljeno: 27 Mar 2010 17:03 Naslov sporočila: Še: spust na dveh cepinih |
|
|
Očitno sem prav razpoložen za spravljanje na naše "priljubljene" tehnike...
Najprej zgodba: Letos smo na zimskem tečaju najprej prečesali celo pobočje in iskali prostor, kjer bi bil sneg kolikortoliko primeren za prikaz in vajo spusta na dveh cepinih (s tem da potem oba dobimo nazaj...) Ker je bil sneg slab smo najprej steptali sneg na mestih kjer naj bi bilo sidrišče in šele potem naredili pavzo in predavanje. Potem smo naredili sidrišča za spust, Vse v skladu s šolo, nič narobe, lahko bi celo rekel, da smo se zelo potrudili. Spuščali smo se po precej položnem terenu, pa se je en cepin vendarle spulil.... In nič ni bilo narobe...
Jaz sem se v praksi enkrat spuščal na tak način v malo bolj resni situaciji... In situacija je bila zaradi tega še precej bolj napeta... Sem se odločil, da tega ne ponavljam več. Zanima me koliko jih pravzaprav ta spust prakticira in močno verjemem da ne prav veliko. Torej se v šoli spet (seveda v vseh slovenskih šolah) uči nekaj kar se ne uporablja in slabše: kar je potencialno zelo nevarno. Kot sem pisal že zadnjič: Sidrišče s pokončno zapičenim cepinom, ki je vpet pri površini je eno najslabših možnih sidrišč, ki se jih da spomniti, saj popolnoma narobe izkoristi sneg, površino cepina izkoristi le polovično... Torej to je praktično najslabša možnost izkoristka kosa opreme za sidrišče... Tudi meni se j epri nekaj poskusih gladko izpulil. Pa še eno zelo slabo lastnost ima. Več kot se jih spusti, bolj je šibko, Vsekakor ni nič močnejše za zadnjega, ki se spušča ne da bi kdo gor kontroliral ali bo cepin potegnilo ven.
Prikaz sil na pokončno zapičen cepin z vpetjem ob glavi. Sile so narisane rdeče.
Problemi so naslednji: Obremenjen je zelo majhen kos snega pred cepinom: Praktično samo gornja tretjina prispeva k varovanju, poleg tega pa je blizje vrhu sila vedno močnejša in na dnu v drugo stran, kar prispeva k rotaciji in vlečenju cepina ven. Tu masa snega nič ne vpliva, saj je obremenjen le zelo majhen trikotnik (modro) snega. Vsa sila varovanja je na strižni stabilnosti snega, ki je že tako slaba, predvsem pa je slaba v primeru hipne obremenitve (sunka).
Sidrišče T ali "dead man" je vsaj nekaj razredov boljša rešitev:
Tu je kot prvo obremenjena velika masa snega (odvisno od globine zakopa je lahko hitro tudi več kot ena tona neposredno obremenjenega snega). Ta velika masa bistveno "poreže" silo sunka, in zato so tudi strižne napetosti med obremenjeno in okoliško maso snega bistveno manjše (pa še porazdeljene po bistveno večji površini). Tudi to sidrišče ni idealno a je bistveno bistveno boljše kot navpičen cepin, ki je v praksi bolj nič, oziroma sidrišče za psiho.
Kaj torej narediti? Če je zraven skala (v grabnu je tudi odkrušiti ni vedno tako težko....) , žrtvuješ nekaj pomožne vrvice, zakoplješ skalo (ali vejo, ledeno ploščo, veliko ledeno svečo ali karkoli) in boš imel bistveno boljše sidrišče. (dead-man). V Zadnjem Alpin-Lehrplan, ki je nekakšen vodniški učbenik DAV, OEAV in AVS iz leta 2008, so tudi izginile vse slike in omembe pokončnih cepinov kot sidrišč za spuste in vmesna varovanja (v prejšnih izdajah so seveda bile)
Kot predlog sidrišča za spust na cepinu je naslednja slika:
Mislim, da je slika kar jasna. Tisto kar je malo čudno in uporabljeno kot vzvod za pomožno vrvico je kovinska čutarica, lahko pa je seveda tisto tudi cepin ali palica. Seveda je treba paziti da je luknja dovolj široka in da nič ne zasipaš. Definitivno je to veliko boljše sidrišče kot navpičen cepin.
Vmesno varovanje
Tudi kot vmesno varovanje se uporablja le "dead-man". Recimo v tem primeru "štajerca", torej potovanja naveze brez sidrišča:
Opozoril bi na dve stvari: Torej pri takem načinu hoje so dobra vmesna varovanja obvezna, dodan pa je še detajl, ki vsaj deloma varuje prvega pred padcem drugega. Izveden je z mini-prižemo (T-block, ropeman, kong ima tudi nekaj)
Torej: naprej vrv teče, če pade drugi pride do blokade in zaščiti pred potegom prvega. Pozor: Pripeto je neposredno (brez kompleta) v varovališče oz. ledni vijak z vponko z matico. Ledni vijak je super, saj ni nobenega prostega elementa vmes, dead-man pri vmesnem varovanju pa naj ima trak zasut do konca da ga med napredovanjem ne dvigujemo in ne pride do sunka zaradi tega, sunek 20 cm je namreč več kot dovolj da položi prvega!
Aja še slikca kako se "dead-mana" zakopava: Od zadaj!
 [/b] |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
