Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Jure 2 · Objavljeno: 01 Nov 2006 12:45 Naslov sporočila: 30. - 31.10.2006 Oltar

Zjutraj se zbudim v tujem stanovanju. Skozi okna sije močno sonce. Takoj pokonci in pakirat. Med tem se prikaže še Suzana. V trgovino po zajtrk in robo, ter hitro v hribe (prej še enkrat v trgovino po plinsko bombico in ostalo kar sva prvič pozabila).
Opremljena s … ogromno vode (preračunala sva do zadnjega mililitra in izšlo se je do decilitra) vinček, klinčki, cuker, čaj, hrenovke, pašta, doma narejena omaka iz bučk (še v steklenem kozarcu), kompot, gorčica, jogurt in ostala klasična hrana, ki jo ima človek ponavadi za malico sir (dve vrsti) , pašteta, kruh, česen, pa še kaj bi se našlo. Nekateri smo v hribih gurmani in za luksus je treba potrpeti.
Začela sva krepko čez deset in prav nič se nama ni mudilo. Uživala sva v prečudovitem vremenu, razgledih, še posebej na ladjo Very Happy

in krepko presegla normalen čas predviden za dostop do dvojke. Navdušena nad dvojko, zunaj loviva še zadnje žarke sonca preden se skrije za Spodnji Rokav, ko v sekundi postane mrzlo. Čas je za prvi obrok kuhanega vinčka. Obeta se jasna noč, luna je na polovici in poigravava se z mislijo nočnega vzpona na Dovški Križ. Ob 22.00 uri je temperatura – 1.5 stopinj. In nekako nama ne uspe prilesti iz spalnih vreč.
No sama nisva bila. Gor sta pritekla še dva…sej sta v redu dečka … samo brez spalk, toplih oblačil, čelade in ostale opreme (razen 6 piv), predvsem pa izkušenj na Rokave… malo resnosti res ne bi škodilo.
Pred spanjem še paštica, druga porcija kuhanega in čaj za zaključek.
Jutro in kukanje skozi odprta vrata bivaka na Triglav in prečudovito jutro, pomeni paniko in nenadzorovano metanje krame v nahrbtnik in šprint (ob desetih pride ostali del skupine) na Dovški križ. Zgoraj sonce, spodaj megla, topel čajček in pečene hrenovke za zajtrk. Ni boljšega.
Ura že priganja. Brž nazaj. Ekipa B je že na obzorju. Ravno toliko pred njimi sva prišla nazaj, da sva jim pripravila kavo. Počasi smo jo mahnili proti Oltarju. Malo manj krušljivo kot včeraj, raj za nas šodrovce (vsaj za nekatere). Počasi lezemo navzgor, klepetamo in občudujemo okolico. Pod vrhom se naciljamo kar v platko (s klinom zgoraj) in še malo poplezamo.
Po opisu sodeč bi moral biti še drug lažji pristop na vrh. Vsi imamo v glavi levo stran (gledano navzgor). Nekateri iz opisov, drugi iz izkušenj. Krušljivo pa vsepovsod. Štirje se nekako odločimo, da bomo raje poprusikarili plato. Ravno, ko je vse pripravljeno in se Suzana poda navzdol, se moja malenkost odpravi pogledat še na desno. Kaj naj rečem … sprehod. Suzana odpleza do konca navzdol, ostali pa jo mahnemo naokoli. Pri sestopu srečamo še dva, ki gresta na Oltar (kot se za naše čvrste gore spodobi, brez čelad). S Suzano skočiva še do bivaka po najino kramo in na hitro še nekaj skuhava (mnjam), ter se s odpraviva za ostalimi navzdol. Sestop močno olajšajo melišča, ki ti otežujejo pot navzgor.
V Kotu se dobimo na kuhanem vinu in jo mahnemo domov. Nekateri malo razočarani, ker nam ni uspelo po temi pritavati do avta in oropani lepotilnega spanca na dvojki.
Tokrat smo uživali: Suzana, Jože, Andreja, Rok, Sanda in Jure.
_________________
Počasi se zelo zelo daleč pride.

http://www.vertikala.com