alja
Pridružen/-a: 18.02. 2007, 20:25 Prispevkov: 68
|
Objavljeno: 21 Jul 2008 01:08 Naslov sporočila: potepanje po Kamniskih |
|
|
Zacetek v petek ob pol sedmih zvecer s parkirisca kmetije Suhadolnik. Ker Tare tokrat ni z nami, sibnemo cez Tasko. Po sabih dveh urah smo ze pri Cojzovi koci, vsi mokri zaradi megle in oblakov nad nasimi glavami, a veseli, da so se le ti ze zaceli trgati. Vzhajajoca polna luna je ze tako dobro vzdusje se dopolnila.
Zjutraj zaradi "prekrokane" noci vstanemo precej pozno, ob pol sedmih odrinemo izpred koce. Malica pri bivaku, skok na Skuto (od treh gor prilezeva le dve kandidatki, ker se je tretja trma odlocila, da se vrne do koce po pozabljeni mobitel). Pot na drugo stran je cudovita, ceprav za navzdol nekoliko zoprna, malo drsi. Preciva kratko snezisce, cepin ostane na nahrbtniku, ceprav sem zaradi lanskoletne slabe izkusnje zelo previdna.
Ker sva precej hitri, se odlociva se za ovinek na Rinke. Meni se sicer utrujenost ze kar pozna, a mi dva glasna Stajerca hitro dvigneta moralo, pa jo mahnemo skupaj na prvo na levi, na Kranjsko Rinko. Na vrhu ugotovimo, da v transverzalni knjizici hocejo zig od Koroske, se pravi, da moramo dol in nato spet nazaj gor, na srednjo Rinko. Ce smo pa ze dve dali cez (cez Malo gres itak v vsakem primeru), pa z Vesno narediva se krajsi ovinek do Stajerske Rinke.
Mobitel na vrhu slednje celo deluje, pa izveva le, da je tretji soplaninec sele pred Skuto. Ne cakava ga, vreme je cudovito, noge kot navite, navdusenje nad odlicno turo premaga vsako utrujenost. Se vzpon na Tursko goro, pa martinckanje tam na soncu, pa malo skrbi, ker nama Jani sporoci, da ne ve, kje je.
Ko ze misliva, da sva za danes obdelali ze vse klance, nama povratek na Kamnisko sedlo doda se piko na i. Plezanje skozi "sod brez dna", pa mimo Kotlicev, pa mama kozoroginja z mladicem, pa vzpenjanje po pobocjih brane, ki se zdi neskoncno, pa koncno pogled na koco na Kamniskem sedlu. Mehka trava vabi, da se nama sploh ne da naprej.
Pri koci pa voda, voda, voda, jota,... ko se ze prismeji pogresani Jani. Malo smo jezni eden na drugega, pa vendar veseli, da se je njegovo potepanje srecno zakljucilo.
Moj vecer je tokrat precej krajsi, samo da grem horizontalo, me zmanjka. Do jutra, ko se po zajtrku in valjanju po travi pod toplim soncem, vrnemo v Kamnisko bistrico.
Cudovita tura, krasen ovinek na Rinke, z mislijo, da prihodnjic startamo na Kamniskem sedlu in namesto Rink "poberemo" se Grintovec in Kocno.
Slikce sledijo. _________________ Objemi življenje in ničesar ne pričakuj. (E.Flisar) |
|