tagajstna
Pridružen/-a: 12.06. 2006, 17:00
Prispevkov: 107
Kraj: Celje
|
 Objavljeno: 11 Jul 2006 18:21 Naslov sporočila: Stenar |
 |
|
Damjan je že izdal, da sva bla v soboto v Stenarju, jst bom pa še kej več napisala, ko se mi že ravno da 
šla sva malo pred osmo izpred Šlajmarjevega doma v Vratih in po poti proti Škrlatici in Križu. po kakšni uri in pol prijetnega grizenja kolen (skoraj pohodila slepiča sredi poti  ) se odcepi neoznačena pot levo čez melišče/snežišče proti Stenarskim vratcem (desno gre proti Bivaku IV pod Škrlatico). od tu do vratic je kar zoprno, ker ni povsod sneg, in kar je po melišču je precej grdo. na levi in desni so nič kaj malenkostne stene in z leve so nama kozorogi pridno metali kamenje dol - seveda sva pozabla čelade doma  .
zadnjih nekaj metrov do vratic je grda, krušljiva skala, po kateri plezaš (po moji oceni) kakšno dvojko. in potem pogledaš čez vratca na drugo stran proti Pogačnikovemu domu na Križkih podih in si razočaran, ker je že pred pol ure čudovito modro nebo ratalo temno sivo in so meglice zakrile pogled, pa še kaplje začenjaš čutiti po glavi .
kakorkoli, spet sva se pridružila označeni poti na Stenar in čez 10 minut se je ulila sodra tako brzinsko, da sem komaj utegnila obleči vetrovko in pokriti rukzak. seveda sem zatečnarila, da hočem do koče, ker bi se lahko pojavile strele, pa je moj hrabri tečajnik vztrajal, da ne bo nič in da greva do vrha. če bi bila sama, se mu ne bi pustila, pa je šel pred nama še en tipko gor (je zgledal precej izkušen) in sem potem popustila  .
dež s sodro nas je tolkel čisto do vrha (strel na srečo ni bilo) in še nekaj časa nazaj dol (slabo uro vse skupaj), prste sem imela čisto zmrznjene, z vrha se je pa iz oblakov videlo sonce nad Trento . tolažila sem se z mislijo, da sem srečna, ker nisem na skupni turi v Steno ...
potem se je na pol poti dol čez Sovatno zjasnilo in sva se vrgla na prvo skalco, da se posušiva. skoraj eno uro sva gledala z daljnogledom v Steno in že skoraj zgubila živce, ker nisva mogla najti ene žive duše. potem je Damjanu le uspelo - sedem ljudi sva našla v Ladji in ugotovila, da ne more biti nihče drug kot naši . potem sva pa slučajno odkrila še Andreja in Špelo na vrhu Tržaške - prosim, da se drugič vsi zgledujete po Andreju in nosite v hribih fluorescentne brezrokavnike, da se vas bo prepoznalo na daleč  .
no, potem pa ni blo nič več zanimivega - samo še hoja navzdol, namakanje nog v Bistrici in čakanje na naše plezalce. pa jih žal nisva dočakala, ker so bili še predaleč.
splošni vtis: dobra kondicijska turica, ki bi lahko bila prava tura, če bi bilo vreme bolj stabilno in bi skočila še na sosednji Bavški Gamsovec. tako sva do vrha rabila slabe štiri ure, dol pa še kakšni dve. priporočam v sončnem vremenu 
_________________
What would you do if you weren't afraid? |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
